vsem želim...

vse lepo za praznike, ki prihajajo z veliko brzino, glejte tik tak bodo mimo.. uživajte in imejte se radi... se beremo drugo leto...

še nekaj potlej pa res se damo v mir...

tale...

pa mi je res všeč... sem kar vesela, da mi je uspelo, presodite pa sami, danes sem se razveselila nagradice, ki mi jo je izžrebala McCrafty ... sem se že ustrašila, da mi je sreča ušla.. pa vidim, da me sem in tja najde... res sem prav vesela... in pokažem vam še kako čestitko, da ne bom samo govorila...

nova čestitka..

še ena je nastala v sklopu izbora za mojo prijateljico... bomo videli, če bo osvojila njeno srčece... sedaj pa čakam, čakam, pa čakam... da se javi...

samo, da se malo javim, pokukam kaj lepega delate, tukaj pa ena terapevtska blazinica s sivkino vrečkico...

in še zalogice papirčkov in servetkov iz hofra se manjšajo...

naši snežaki korakajo...

Papirčkanje...

mi je uspelo objaviti tole papirčkanje.. izmed vseh, mi je tale najbolj všeč.. ne vem zakaj... nič posebnega, upam, da bo koga razveselila...

presenečenje

danes me je v nabiralniku pričakala kuvertica, lepo obložena, da se presenečenje ne bi zvilo in poškodovalo... Tea mi je po naročilu naredila čudovito tablico za vrata sobice mojih vnukic, torej bo čas, da se naša Ajda preseli k sestrici in počasi postane veliki dojenček... se zahvaljujem avtorici... v živo je še veliko lepša ...

bonbonček...

tukaj ponujajo bonbonček

ZA PRIJATELJICO....

za svoja otročka Izo in Eneja si je zaželela prijateljica Tea dve blazinici in vrečkici s sivko, slika ni ne vem kako lepa, ker je slikano pri luči, ker ne morem počakati do jutri, saj jutri paketek odpotuje - upam, da bo Izi in Eneju všeč... mami pa se bo gotovo oglasila s pripombami kmalu :)

za novoletna darilca

sem letos pripravila tudi smrekove vršičke... posebej ni treba razglabljati za kaj vse so zdravi, saj jih vsi dobro poznamo... pa še nekaj variant v slikah...






in še ena...

nova oblekca...

za moje terapevtske blazinice sem dobila novo oblekco od Marike... zdaj vsaj spodobno se predstavijo, kot si to zaslužijo. Blazinice so polnjene s pirinimi oluščki, namenjene pa za obkladke bolečih mest, na primer pri prehladu, bronhitisu na prsa, bolečem vratu, hrbtu in mogoče še kot podlaga za roko pri miški, meni se obnese super, saj sem imela operirane živčke na obeh rokah...

sem hvaležna Mariki, da je tako lepo oblekla moje blazinice, poleg pa paše ravno še okrasna vrečkica s sivko, vse skupaj pa je primerno za novoletna darilca ali rojstne dneve...

za čas, ki prihaja

vse znanke in "otočanke" pridno že hitijo z božičnimi in novoletnimi zadevicami, jaz sem še na brzino naredila tole vrečkico, potlej bo treba za nekaj časa mirovati z rokami, bom pa več gledala vaše lepote, mi bo vsaj ena roka to dopuščala... do nove objave vas lepo pozdravljam...

Srček na sivki...

ja bilo je v avgustu, kakšno naključje... točno ne vem, kdo je prvo pokukal h komu, vem samo, da sem se zagledala v tako lepe barvne kombinacije, moje priljubljene barve, tople... na spletni strani Maje in seveda, tukaj si lahko ogledate plod najinega toplega sodelovanja... tale čudoviti srček je pristal na vrečkicah, ki omamno dišijo po moji domači sivki... kako se je zgodbica, ki še ni končana, odvijala, lahko preberete tudi na Majinem blogu, hkrati pa si lahko ogledate še druge njene izdelke... vsem, ki se ustavite tukaj pa pošiljam prav topel pozdravček...

moja prva...

dobila sem nagradico, mojo prvo... si morete zamisliti, nekdo se je spomnil name, kako je to lepo, in sicer Andreja

tudi mene je zagrabilo...

je malo še zgodaj, vsaj meni se zdi, a ko gledam po otočku, se že kar delajo novoletne zadevice, pa me je zagrabilo, da sem jih pripopala še jaz.. so mi tko simpatični, da se jim res nisem mogla odreči...

danes je bil pa sončen dan...

tale mi je pa uspela danes... ujet sonček za dolge zimske dni...

hm..

če bo šlo takole naprej, se bo mesec september malo bolje napolnil, kot mesec prej, a se vam ne zdi.. no vsak dan me tud ne bo držalo delati, je treba tud mal zabušavati, uživati, se potepati..

vazice ali steklenice...

za kar se odločiš je ok... sem jih imela narejene, sedaj pa so mi prišle prav, služijo za okensko dekoracijo, vanjo od časa do časa postavim kako rožico, vejico in to je to.. drugače nisem bila preveč delovna, je bil čas dopustov, letos sem se prvič odločila, da vzamem malo daljšo pavzo, a se je prav prileglo, na vseh poddročjih kot ste gotovo opazili...

poizkus

no takole pa zgleda moj poskus barvanja.. imam novo mentorico, tako skrito... se ji tudi tukaj lepo zahvaljujem, to so res skromni začetki... sem se pa v ustvarjalni trgovini razjezila, pa ne morem reklamirati enkrat kupljene barve, kaj vem, kaka je, če ti nekdo priporoča, pa dobro ve, da dve različni najbrž ne potrebuješ.. zdaj si lahko res samo še kaj smešnega narišem s tole puffy barvo... najbrž bi jo morala posušiti s fenom.. :) buuu...

kaj imamo še novega...

junija je bilo polno praznovanj, rojstnih dnevov meni dragih ljudi.. med drugimi je tudi praznoval "koruzni tast" :) in ker je tesno povezan s čebilicami sem mu med drugim dala tudi tale krožniček...

sivka na lesu...

tole dilco za rezanje mi je končno uspelo obdelati s servetno tehniko, sem se kar namučila, ker je precej gladka in posledično ne vpija dovolj lepila, da bi se servetek lepo prilepil, a končno sem naredila jo do konca, razpokice, tri kljukice za obešat in to je to... sedaj bom premislila, kam se bom lotila lepiti servetke, pa ne da bi prej šla probat, ne, ne in ne... trma trmasta... me bo že izučilo....

upam, da je tudi vam všeč... dobila sem sicer namig, da bi morala prehod med servetkom in razpokami malo bolj zabrisati, a na sliki še ni videti, da bi kaj popravila...

moja druga sončica...

tole slikco pa sem dobila par dni nazaj, moja draga Špelca mi jo je poslala, našo Ajdo... upam, da ne bo huda taki popularnosti... včeraj je imela štiri mesece..

sem se pa nasmejala komentarju v prejšnji objavi, da se malo javljam, da ni nič novega, ja res je, čisto res... roka še ni taka, kot bi morala biti, a delamo na tem, da se stanje izboljša, pa da prilepim tudi kak izdelek semle, bi se že spodobilo, ravno včeraj sem se lotila iskanja orodja za nakit, ja zgleda, da že dolgo ni bil uporabljen, nazadnje pri Klavdiji na delavnici, sem ga kar nekam založila, a dobro kaže, da ga pogrešam, bo treba delat, vse pujske sem razprodala.. niti enega ni več doma, bo treba pljuniti v roke, pa koga na pomoč poklicati, da mi vsaj fimo maso zgnete..

no dovolj flancanja.. do naslednjič.. lp

lep dan

je bil danes, zjutraj sem imela sicer še terapijo za moje rokce, a ko sem šla iz službe je bilo že prav prijetno, sedaj se je celo malo ogrelo, samo še malo, pa bo vročina tukaj, no vsak dan nekaj tudi spacam skupaj, predvsem podlagice za nove in nove čestitke, dokler ne porabim vse zaloge podlag ne bom dala miru, ni pa to tako enostavna zadeva, če nimaš nič materiala je težko, če ga imaš pa malo več, je pa še težje, ko enostavno ne veš kaj bi prilepil, pa obračam in gledam, pa odložim, pa drugič spet vzamem v roke, hm.. pa saj sami veste kako gre to, še predobro a ne, in sem šla gledat tud mojo prvo objavo, na žalost je že minila obletnica, pa nisem bila prav pridna z objavami, kot nekatere med vami - jah vsega ne morem obvladati, pa bom že našla priliko tudi za moj sladki greh tukaj gor, zato kar lepo spremljajte in kukajte na blog, en dan bo presenečenje .. jupiii...

za 50. let

nekaj časa sem jo mečkala, kar prav se mi niso pobarvale črke, pa nisem imela tega in onega.. pa se je bilo treba skorajžiti in postaviti v kompozicijo, zdaj pa kar je je...

počasi se nabirajo...

no mal sem že dolgočasna, zgleda kot da znam samo čestitke delat, a tole je samo izhod v sili, ko me še rokca ne uboga kot bi morala.. pa danes je spet slabo vreme, pa trga in cuka... upam, da je slika v redu, ker me tud fotkič ne uboga kot bi moral, preveč poplesava v roki :)
p.s. da ne boste mislili, da je čestitka popacana, to je nov dizajn...

spet ena..

ena bolj preprosta od druge, a vaja dela mojstra, samo nekaj pa migam, to pa morate priznati, vsaj trudim se...

sončnice

no pa sem končala še eno s sončnicami, čakam še druge, da se javijo, ki so prejele moj odtis, Suzy je bila med prvimi... če imate kake pripombe, jih bom vesela...

oranžno...

no takole je nastala še tale v čisto mojih barvah, ne morem kaj, če me prevzemajo tople barve in tako je tudi ustvarjanje...

še ena..

je nastala te dni, papirček in štampiljka je še vedno iz zaloge od Suzy, je simpatična tale punca, jih imam še nekaj za obdelati, tko da se me še ne boste rešili...

kofetarske čestitke....

na moje veselje sem danes dokončala tri kofetarske čestitke, ena celo dišiiii... sem prilepila zrno kavice, da je primerno... prva se mi zdi nekam pusta, a primerna je za bolj resne osebe..

Sivka

tale čestitka mi je bila v izziv, sem čakala, da se še katera opogumi, pokaže na svojem blogu ali na Otoku zakladov svojo varianto... in sedaj je še tukaj moja, pripombe sprejemam na ZS ali mail..

lep sončen dan je prav primeren za tole objavo, pa upam, da bo sedaj tud kak drug izdelek za pokazat, sedaj sem še pri papirčkih, ker niso pretežki za delo z mojo roko, pa tudi to bo minilo...

še nekaj utrinkov

vse te slikce in natančen opis izleta sem napisala za mojo e-frendico, da bo na tekočem z vsemi podrobnostmi, kaj se je dogajalo...

Sindikalni izlet...

2. april - lahko bi bila še na bolniški, pa se mi je mudilo delat, ker sem imela že plačan sindikalni izlet v Genovo in Cinque terre, tega si enostavno ne morem privoščiti, da bi manjkala. Prvi dan smo se ustavili v Genovi, kjer smo si po kratkem in jedrnatem sprehodu po mestu ogledali največji akvarij v Evropi. Nastanili smo se v hotelu Italia blizu La Spezie. Zjutraj 3. aprila po zajtrku pa smo nadaljevali z ogledi čudovitih vasic, vkleščenih med morje in skalne pečine. Najprej smo si čudovite vasice nad ligurskim morjem ogledali prav z morja. Ko smo se vkrcavali na ladjico, smo bili kar precej žalostni, saj je močno deževalo. Morje je bilo razburkano, da so nekatere sodelavke imele težave, od bele do zelene barve so bili njihovi obrazi, da o bruhanju ne govorimo... jaz imam srečo, da sem že po naravi bolj bela... no, pa smo le srečno prispeli na cilj, vožnjo pa smo nadaljevali malo z vlakom, malo smo šli peš.

Čarobno področje » Cinque Terre « predstavlja pet edinstvenih ribiških vasic ob Ligurski obali. Prav zaradi njihove nedostopne lege so do današnjih dni ostale skoraj nedotaknjene in pristne. Dostop do italijanske » cvetlične riviere « je možen peš ali z vlakom, dostop z avtom je zelo omejen. Tudi zato je celotno območje razglašeno za narodni park in ga najdemo na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Vandranje po obalni pešpoti vam nudi čudovite razglede na mediteranske vinograde, slikovite vasice stisnjene v zalive in ligursko obalo.

Zopet smo šli na vlak. Do Manarole. In nato po "Via Del Amore" - Poti Ljubezni do Riomaggiora. Pa niti ni bilo veliko turistov, najbrž slabo vreme... Na poti so zanimive ključavnice od čisto majhnih do velikih, ki so zaklenjene na vsakem dostopnem mestu, lahko pa jih tudi kupiš na vhodu... tudi vse polno vrezanih imen je na agavah, ki rastejo ob poti, pa tudi druga pisala pridejo v poštev, da si zapišeš ljubljeno ime... Posebno doživetje pa je železniška postaja, ko mimo ozkega perona, polnega na lokalni vlak čakajočih potnikov, s kakimi 100km/h pridrvi brzovlak. Tudi sicer je potrebno biti pri vlakih previden, saj vsi ne ustavljajo na vseh postajah, čeprav je na listku, ki ga dobiš skupaj s kartico, napisano drugače. In tako se je naša pot zaključila, avtobus nas je počakal, kjer nas je odložil pred vkrcanjem na ladjico in smo veselo nadaljevali pot proti Parmi.

Tam so nam obljubili degustacijo pršuta in parmezana. Po nekaj težavah z iskanjem lokacije smo le prišli do manjšega obrata in trgovinice, ki je imela zadaj tudi shranjevanje sirov v solnici. Povedali so nam ves postopek izdelave in potlej so nam narezali za skoraj 40 ljudi nekaj krožničkov sira in pršuta, predno si prišel sploh do mize, ni bilo ničesar več... in to za 5 € na osebo, pričakovali pa so, da kupi vsak pri njih... :) pa vseeno nismo bili tiho in so vodičko nahecali, da se je pritožila, klicali so šefa, znižali ceno degustacije in narezali za vse... pa ni bilo pojedenega za toliko eurčkov.. ja kdor zna pa zna.. in po vseh opravljenih nakupih smo se odpeljali proti domu, seveda z nekaj postanki ob avtocesti... toliko na kratko... pa še nekaj slikc pričakujete a ne.. seveda...

1. april

to je za mene prav poseben dan...


imam obletnico...in sicer je že šesta, odkar me je pot pripeljala na primorski konec, bolj natančno v Plave /to je severno primorska regija... ob lepi Soči, kdor tega še ne ve... in ker ne morem brez ustvarjanja, sem za danes uspela narediti prav posebno čestitko, tko malo rožasto, v čisto mojih barvah, mareličnih, in da vidimo.. če boste verjele, da sem se podala v vode čestitkarstva - dan je pač čuden, človek skoraj ne bi verjel... za vse tole se imam zahvaliti moji prijateljici Suzani, ki me je spodbujala, dajala nasvete in papirčke že v času, ko nisem vedela kam naj bi z njimi :) - na srečo sem vztrajala in počasi so se možgani sprijaznili z novostjo...

okrevam..

še dan pa bom nastopila spet službico, pridno vadim z roko, dobila sem nekaj čudovitih odtisov, da bom vadila in pravkar sem spravila v fotkič eno čestitko... hvala vam za vse tople želje in komentarje tukaj

bližajo se prazniki

 
jaz še vedno ne morem nič delati z mojo roko, pišem še prav počasi, čaka me še en teden bolniške, močno pa upam, da v tem času toliko razmigam roko, da bom lahko začela tudi kaj ustvarjati, mi že pošteno manjka, s pomočjo moje desne roke sem napolnila nekaj pred časom že zašitih vrečk, da bodo za darilca za veliko noč...

toliko se samo javim, da vidite, da še diham... da nisem pozabila čisto na svoj blog in svoje ustvarjanje

lep topel pozdrav

najlepše darilo za rojstni dan

mislim, da so vse besede odveč, tole je bila najlepša čestitka za moj praznik... da vidite moje punce...

glede ustvarjanja pa sem na oddihu, za menoj je operacija roke, tako da tudi pišem prav počas... bodite fajn in lep topel pozdrav vsem obiskovalcem...

8. marec

Življenje je kot prekratka odeja.
Če jo potegneš gor, te zebe v noge,
če jo potegneš dol, ti piha za vrat;
toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi
in noč preživijo zelo udobno.

Tole mi je poslala prijateljica po mailu danes, zdi se mi zelo lepa misel, zato jo delim tudi z vami. Sem se odločila, da danes napišem samo par besed, delovni elan je na nuli, pri nas piha burja za vse odtrgat... napovedujejo pa še kar mrzlo... vsem pošiljam prav topel pozdrav...

Imam novega črnuhca...

ja ne boste verjeli, tud sama se sprašujem, zakaj, le zakaj sem morala nabaviti tole igračko... tegale črnuhca..ki bo papcal moje eurčke kar naprej in naprej.. saj ni imel s seboj prav ničesar, če mu ne bi dodala tehle obročkov... pa to še ni nič, par dni sem ga samo gledala prav žalostno, a da bi mu jaz zadala udarec in mu zrezala tako lepi novi platki, a je to kam podobno.. jah nič, potlej pa ni bilo kaj, sem morala probati, zakaj za vragca sem ga morala kupiti, ko pa je tko fajn, pa vse na otočku so tolk hvalile svoje zelenčke, pa da brez hroščka jim živeti ni ... za enkrat še ne vem, kaj vse zmore, a bo že prišel čas, ko bom ugotovila, če ne bo nekoristna navlaka končal nekje v omari.. ja bogi, saj se mi že zdaj prav smili.. no bomo videli, kako se bo zadeva odvijala..

Naj že enkrat posije sonček...

ja sita sem že tele sivine, pa mokrote... naj pride že enkrat mal toplote v naše kraje.. dovolj je bilo tele zime...

Sem si vzela malo časa danes, da sem spravila vse moje dišečke - obešanke vlite iz mase in eteričnih olj lepo v škatlice, sem jih dobila šele te dni, saj je "mojster" pozabil na mojo pošiljko.. ko je zagledal paket, mi je napisal v mail: Joj, se opravičujem, pravkar sem zagledal vaš paket, kaže, da ga nismo oddali. Zdaj grem z njim na pošto.

In tako sem si danes vzela čas, da sem lepo sončnice pobarvala, posušila in jih položila na sisalovo travco, ki me ni čisto prepričala, da jo bom v bodoče še uporabljala.. čisto navadna umetna travca v zeleni barvi bi bila sigurno boljša, ker potrebujem malo, da sončnico privzdigne v škatlici, ker je le ta visoka 5 cm.. in ker sem gorenjka še vedno po srcu, si nisem upala privoščiti malo manjše, ker potlej ne gre vse v te škatlice.. zdaj imam več možnosti.. pa kompliciram pri travici... jah nekaj se mora najti..

no toliko se pa nisem razpisala že dolgo, mi je včeraj Suzy1 stopila na žulj.. a ne vem koliko časa me bo tole držalo..

bodite fajn, hvala da kukate na mojo stran...

10. februar v naše življenje je prišla Ajda...

ta dan je bil srečen dan, zjutraj 4:53 se je rodila moja druga vnučica Ajda... imela sem občutek, da bo fantek... a sedaj so na razpolago zgleda samo punce... komaj čakam da jo grem pogledat, žal sem 100 km daleč in še tako vreme nas spremlja te dni, a bom dočakala....

naredila sem tudi dve čestitki, tko čisto na uho vam povem, da sem imela čestitko za fantka... zdaj pa sem morala na vrat na nos narediti nekaj rozastega...

so še vedno moji skromni začetki, zato bodite s kritiko prizanesljivi, lep topel objemček vsakomur, ki zaide na mojo stran... kasneje ko dobim kako lepo slikco od moje vnučice pa pripopam še slikco (obljuba izpolnjena...)